24. april že četrto leto zapored zaznamuje dan, posvečen problematiki zavržene hrane. Glavni cilj aktivnosti, ki potekajo na ta dan, je posameznike spodbuditi k zmanjševanju in preprečevanju nastajanja zavržene hrane. Predstavljene so tudi številne možnosti za uporabo živil, ki sicer pogosto ostanejo neporabljena. Poudarek je na ozaveščanju o pomenu premišljenega načrtovanja nakupov. V okviru tega dne se odvijajo različne dejavnosti, namenjene preprečevanju izgube hrane in zmanjševanju odpadkov.
Na ta dan bo v Hiši Evropske unije potekal tudi posvet z naslovom: »Spoštujmo hrano, spoštujmo planet«, ki je namenjen vsem, saj smo prav vsi, najmanj kot uporabniki hrane, vključeni v verigo preskrbe s hrano.
Zavržena hrana je eden večjih svetovnih izzivov, ki s seboj nosi visoko finančno, etično in okoljsko ceno. Kljub temu, da zaradi lakote in podhranjenosti trpi okoli 700 milijonov ljudi, se na svetu zavrže približno 30 % pridelane hrane. Povprečen Slovenec po podatkih Statističnega urada v enem letu zavrže okoli 72 kilogramov hrane. Največ odpadne hrane nastaja v gospodinjstvih, in sicer 47 %. Sledijo si gostinstvo in strežba hrane s 37 %, trgovine z živili z 9 % in proizvodnja hrane s 7 %.
Zavedanje o problematiki odpadne hrane, ki se je pojavila z naraščajočo blaginjo, dela privilegirane civilizacije, se krepi. Pred manj kot stoletjem bi se razprava zdela absurdna, a je potrošništvo tudi v tem delu precejšen krivec. Medtem ko odpadna in zavržena hrana po nepotrebnem obremenjuje omejene naravne vire in okolje, zmanjšanje izgub hrane in količine odpadne hrane prinaša pozitivni gospodarski učinek za vse člene v verigi.
Največ so za zmanjševanje stroškov, ki jo predstavlja odpadna hrana, že storila podjetja, ki bdijo nad svojimi izdatki in v svojem poslovanju upoštevajo tudi strošek odpadne hrane. Torej strošek, ki nastane ob nakupu surovine, strošek plačila delovne sile, ki hrano pripravlja in ceno za njen odvoz, v primeru, če hrana postane odpadna. Vendar tudi doma v gospodinjstvih plačujemo podobno ceno odpadne hrane, ki pa se je ne zavedamo dovolj, saj ne delamo izračuna.
Tisti, ki morajo skrbno ravnati s svojim denarjem za nakup hrane, da se prebijejo iz meseca v mesec, takšnih težav nimajo. Pa smo se drugi, ki se pritožujemo nad draginjo, kdaj vprašali, kako bi zmanjšali količino kupljene in pripravljene hrane, ki konča kot odpadek in s tem privarčevali nekaj denarja za drugo dobrino, obisk koncerta, izlet ali celo za krajše počitnice?
Letošnja kampanja ob slovenskem dnevu brez zavržene hrane spodbuja, naj zbudimo svojo hranozavest ter s hrano ravnamo varčno. Ključni koraki za manj zavržene hrane so, da načrtujemo svoje obroke, kupujemo lokalno, trajnostno hrano in ostanke hrane uporabimo za pripravo novih jedi.
V okviru izvajanja nacionalnega programa Dober tek Slovenija, zdravo uživaj in več gibaj, si številni prizadevamo za manj odpadne hrane v preskrbi z njo. Več uporabnih nasvetov kako zmanjšati količino zavržene hrane lahko najdete tudi TUKAJ.
Več na:
