Svetovni dan pravic potrošnikov obeležujemo 15. marca od leta 1983 dalje. Na ta dan leta 1962 je John F. Kennedy kot prvi svetovni voditelj v kongresu izpostavil vprašanje pravic potrošnikov.
Na področju hrane je naša pravica, da nam je zagotovljena varna hrana ter da smo o lastnostih hrane obveščeni preko označb na živilih. Prav tako je naša pravica, da lahko izbiramo raznoliko hrano. Imamo pa tudi dolžnost spoštljivo ravnati s hrano in preprečiti zavržke hrane.
S hrano ravnajmo odgovorno
Bodimo spoštljivi do hrane in s tem do dela naših kmetov. Bodimo pozorni tako pri nakupu hrane kot pri pripravi jedi – ne ustvarjajmo odpadne hrane!
Pravica do varne hrane: zagotavljanje varnosti hrane je soodgovornost vseh deležnikov v agroživilski verigi
Hrana je varna, kadar je primerna za uživanje in nima škodljivih vplivov na naše zdravje, kar predstavlja eno od osnovnih pravic potrošnikov. Varnost hrane se zagotavlja v celotni agroživilski verigi, to je na vsaki stopnji pridelave in predelave ter distribucije hrane vse do potrošnikov. Vsak z vidika svojih pristojnosti je soodgovoren za zagotavljanje varnosti! Ključni so znanje, sodelovanje in komuniciranje med vsemi deležniki.
Pravica do obveščenosti: informacije potrošnikom morajo biti zagotovljene, zato potrošniki, berite označbe na živilih!
Eden od ciljev evropske živilske zakonodaje je izboljšati možnost nas potrošnikov za sprejemanje boljših, koristnih odločitev za naše zdravje. Zagotavljanje ustreznih informacij potrošnikom o živilih je še posebej pomembno pri izbiri živil, ki jih potrošniki vključujemo v svojo vsakodnevno prehrano. Odgovornost na ustreznem označevanju živil leži na nosilcih živilske dejavnosti, inšpekcijske službe pa v okviru svojih uradnih nadzorov preverjajo skladnost označb z živilsko zakonodajo.
Označevanje živil je (katera koli) informacija na označbi živila, ki mora biti razumljiva povprečnemu potrošniku ter ne sme zavajati. Proizvajalci in drugi nosilci živilske dejavnosti morajo pošteno ter razumljivo označevati in oglaševati živila skladno z zakonodajo. Inšpektorji z uradnim inšpekcijskim nadzorom preverjajo skladnost označevanja in oglaševanje živil ter tako ugotavljajo morebitna zavajanja potrošnikov. Potrošniki pa smo odgovorni, da označbe beremo ter se na ta način seznanimo z lastnostmi živila, ki ga želimo izbrati oziroma vključiti v naš jedilnik.
Pravica do izbire – možnost dostopa do raznolikih živil
Pravica do izbire se prične že s tem, da imamo potrošniki možnost dostopa do raznovrstnih živil, torej mora biti zagotovljena tudi raznovrstna ponudba le-teh. Vsa živila v prometu morajo biti varna in ne smejo ogrožati zdravja potrošnika. Kakovost živil je lahko različna, saj ima potrošnik pravico do raznolikosti – tudi v smislu izbire različno kakovostnih živilskih izdelkov, nujno pa je, da so kakovostne lastnosti izdelka jasno označene, potrošnik pa o tem seznanjen.
Velik pomen pri zagotavljanju pravice do izbire živil imajo različne sheme kakovosti – evropske (zaščitena označba porekla, zaščitena geografska označba, zajamčena tradicionalna posebnost, ekološki) in nacionalne (izbrana kakovost, integrirana pridelava, in višja kakovost). Sheme kakovosti so namenjene zaščiti kmetijskih pridelkov in živil – zaščitimo lahko ime izdelka, način proizvodnje in recept za pripravo teh jedi. Prepoznamo jih po evropskih in nacionalnih zaščitnih znakih na embalaži.
Dolžnost potrošnikov – spoštljivo ravnanje s hrano in preprečevanje ter zmanjševane količin odpadne hrane
V okviru Agende za trajnostni razvoj do leta 2030 so Združeni narodi opredelili pomemben cilj: do leta 2030 prepoloviti količino odpadne hrane na prebivalca v prodaji na drobno in pri potrošnikih ter zmanjšati izgube hrane vzdolž celotne dobavne verige. Temu cilju smo se zavezale tudi države Evropske unije.
