Inštitut za nutricionistiko je razglasil najbolj inovativna živila leta 2024, ki so bila na tržišče uvedena v zadnjem letu. Osnovna cilja projekta sta ozaveščati potrošnike, da bi lažje prepoznali nova oz. izboljšana živila in spodbujati gospodarstvo pri razvoju trajnostnih živil, predvsem takšnih z ugodnejšo hranilno sestavo in ugodnim vplivom na okolje. Letos so nagrade prejeli linija pijač Dana Mineral brez sladkorja in sladil, Sparov jesenski kruh, Kmečka pekarna (Janja Metličar s.p.) za linijo testenin iz črne soje Poljka, linija EGO jogurtov v lončku iz Ljubljanskih mlekarn, kefir Krepki suhec z dodanimi beljakovinami Mlekarne Krepko, burek s čičerikino kremo iz Pekarne Pečjak in Graske, ETA Kamnik za enolončnico s čičeriko, lečin tatar - zelenjavni namaz Argeta iz Atlantic Droga Kolinska, in prosena kaša z jabolki iz Mercator IP. Posebno nagrado za inovativnost pri izboljševanju sestave živil sta prejela Don Don in Lidl za proteinski kruh brez kvasa, posebno nagrado s področja trajnosti pa Bevo za rastlinska »rebrca« Juicy Marbles. Ob desetletnem jubileju projekta je Inštitut za nutricionistiko prvič podelil tudi nagrade za inovacije desetletja. Jubilejno nagrado je prejelo deset podjetij za živila, ki so bila v obdobju od leta 2015 naprej nagrajena kot inovativna živila leta in po oceni strokovne skupine ter potrošnikov najbolj izstopajo v svoji skupini. Projekt sofinancira Ministrstvo za zdravje v okviru nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje - Dober tek Slovenija, podpira pa ga Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Podjetja na razpisu sodelujejo brez stroškov, prejeta nagrada pa jim omogoča promocijo izdelkov ob uporabi posebnega znaka.

Letošnja podelitev nagrad za najbolj inovativna živila leta je jubilejna, že 10. po vrsti. Projekt že od samega začetka sofinancira Ministrstvo za zdravje, podpira pa ga Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Inštitut za nutricionistiko je doslej nagrado za najbolj inovativna živila podelil več kot stotim živilom, ki so v svoji kategoriji najbolj izstopala. Izkušnje doslej nagrajenih podjetij so pokazale, da prejem nagrade in uporaba znaka »Inovacija leta« pomembno prispeva k promociji novo uvedenih živil na trg, saj v množici izdelkov na tržišču potrošniki nova živila težko prepoznajo. Na inštitutu so ob tej priložnosti med vsemi dosedanjimi nagrajenci izvedli tudi anketo o zadovoljstvu. Doc. dr. Anita Kušar, Inštitut za nutricionistiko: »Večina podjetij je projekt ocenila z najvišjo možno oceno, hkrati pa je bil projekt prepoznan kot edinstven v naši regiji. Razpisi inštituta so podjetja spodbujali k izboljšavam obstoječih in novo razvijajočih izdelkov, kar se kaže tudi pri poročanju podjetij o izboljšanih praksah pri razvoju izdelkov. Tako npr. posvečajo večjo pozornost hranilni sestavi, predvsem zmanjševanju vsebnosti soli in sladkorjev ter dodajanju sestavin, ki prispevajo k večji vsebnosti prehranskih vlaknin, zelenjave in stročnic. Hkrati pa ostajajo enako pozorni, da so takšna živila okusna in privlačna za potrošnike. V ta namen je potrebna optimizacije tehnoloških postopkov, za kar je potrebno veliko znanja in izkušenj, ki ga v slovenskih živilskih podjetjih zagotovo ne manjka.  Evalvacija projekta je pokazala, da je danes na prodajnih policah še vedno približno tri četrtine v zadnjem desetletju nagrajenih živil, kar je pomemben uspeh vseh vpletenih. Izkušnje namreč kažejo, da mnoga inovativna živila z ugodno hranilno sestavo hitro izginejo iz trgovskih polic, saj jih proizvajalci ne uspejo učinkovito predstaviti potrošnikom.«

Proizvajalci so poročali, da potrošniki širjenja nabora izdelkov in izboljševanja prehranske sestave ne sprejemajo vedno pozitivno, informacij o sestavi pa pogosto ne razumejo. Hkrati nova inovativna živila pogosto ciljajo na precej nišno tržišče, njihova proizvodnja pa je lahko povezana z večjimi začetnimi vlaganji. Domači proizvajalci se v močni mednarodni konkurenci zato z velikimi napori borijo, da bi takšna živila dosegla potrošnike in tudi dolgoročno obstala na tržišču. Uspehi projekta izbora najbolj inovativnih živil so zato še posebej pomembni, saj se tako dolgoročno bogati ponudba živil z ugodnejšo sestavo za slovenske potrošnike. 

Potek izbora najbolj inovativnih živil leta 2024

K sodelovanju na razpisu za najbolj inovativna živila, ki ga je Inštitut za nutricionistiko izvedel v drugi polovici lanskega leta, so bili povabljeni tako potrošniki kot proizvajalci živil v Sloveniji. Proizvajalci so na razpis lahko posredovali največ tri predloge. Slaba polovica vseh prispelih predlogov je bila podana s strani proizvajalcev - tako večjih kot manjših. Prof. dr. Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko: »Gre za nadaljevanje uspešnega projekta, ki smo ga na Inštitutu za nutricionistiko začeli že pred desetimi leti – prvič smo priznanja podelili leta 2015. Že od vsega začetka je namen projekta spodbujanje inovativnosti domačih proizvajalcev pri razvoju živil in na ta način potrošnikom zagotoviti pestrejši izbor kakovostnih živil. Pomemben poudarek pri izboru je na ugodni prehranski sestavi, upoštevamo pa tudi druge vidike inovativnosti, npr. prijaznost potrošniku ter okolju. V zadnjih letih smo zaznali usmeritev podjetij k razvoju živil v smeri zagotavljanja bolj trajnostne prehrane, pri čemer hkrati naslavljajo tako zmanjševanje vpliva na okolje, kot tudi ugodno prehransko sestavo, za podporo zdravju potrošnikov. Največ pozornosti usmerjajo v zniževanje vsebnosti soli in sladkorja v živilih. Kot zelo koristno vidimo tudi vse pogostejše vključevanje precej zapostavljenih stročnic v raznolike živilske izdelke. Gre za sestavino z visoko prehransko vrednostjo, ki je pomembna tudi z vidika okoljske trajnosti.«

Izbor najbolj inovativnih živil je opravila strokovna skupina na Inštitutu za nutricionistiko, ki je pripravila tudi strokovno utemeljitev izbora. Strokovno skupino so sestavljali strokovnjaki s področja prehrane, živilske tehnologije, živilske kemije in agronomije. Doc. dr. Anita Kušar: »Vrednotenje inovativnosti prijavljenih živil v prvi vrsti temelji na sestavi živil in njihovi hranilni vrednosti. V izogib subjektivnemu ocenjevanju smo pri izboru uporabili mednarodno uveljavljene modele za profiliranje živil. Gre za posebno znanstveno metodo, ki glede na hranilno sestavo, predvsem vsebovano količino sladkorjev, nasičenih maščob in soli ter na drugi strani vsebnost prehranske vlaknine, sadja in zelenjave, živilu pripiše oceno, na osnovi katere ga lahko razvrstimo med živila z bolj ali manj ugodno sestavo. Tovrsten pristop se v nekaterih evropskih državah in drugod po svetu uporablja pri označevanju živil, z namenom, da se potrošnikom olajša izbira zdravju koristnih živil. Od skupaj prejetih 104 predlogov je nekaj več kot 60% izdelkov doseglo oceno za ugodno prehransko sestavo in so tako šli v nadaljnjo obravnavo, kjer smo upoštevali še druge vidike inovativnosti, vključno s senzorično oceno, poreklom surovin, tehnološkim postopkom in aktualnostjo inovacije z vidika obogatitve ponudbe v posamezni kategoriji živil. Nagrado za najbolj inovativna živila je letos prejelo enajst podjetij za živila, ki so v svojih kategorijah najbolj izstopala. Opazne pozitivne spremembe smo med drugim zaznali pri količini sladkorjev med mlečnimi izdelki in vsebnosti soli ter prehranske vlaknine pri kruhih. Nagrajena živila dokazujejo tudi, da je zelo aktualno vključevanje stročnic v živilske izdelke. Po daljšem času smo letos spet podelili tudi nagrado v skupini brezalkoholnih pijač. Ponudba je bogatejša za pijači z zanemarljivo količino sladkorja, kar je zelo dobrodošla popestritev ponudbe na tržišču.«

Ob 10. obletnici projekta prvič podeljene jubilejne nagrade Inovacija desetletja

Ob 10. letnici projekta so se na Inštitutu za nutricionistiko odločili podeliti tudi jubilejne nagrade živilom, ki so v zadnjem desetletju v svoji kategoriji posebej izstopala. Pri tem je bila upoštevana ocena prehranske sestave izdelkov ter drugi vidiki inovativnosti. V obravnavo so bila vključena vsa v preteklih desetih letih nagrajena inovativna živila, ki so do danes ostala na trgovskih policah. Ključen kriterij pri izboru inovacij desetletja je bil prehranski profil živila. V več skupinah živil zaradi velike konkurenčnosti na ta način ni bilo možno izbrati jasnega zmagovalca, zato so bili v izbor vključeni tudi potrošniki. V anketiranje je bilo vključeno preko 800 odraslih prebivalcev Slovenije, ki so izbirali izmed izdelki, ki so se po prehranskem profilu uvrstili v ožji izbor. Nagrajena živila lahko nosijo poseben znak Inovacija desetletja. Jubilejne nagrade so prejeli Mlekarna Celeia za linijo jogurtov LCA brez dodanega sladkorja in brez sladil, Ljubljanske mlekarne za MU kefir naravni, limona in vanilija, podjetje BMM za Gabaroni ekološki čičerikini svedrci, Rangus za Zlato tatarsko ajdovo kašo, Žito za kruh Drožnik, Pekarna Grosuplje, Don Don za pirin polnozrnati kruh, Mercator IP za zelenjavni namaz veganski tatarc Minute, Eta Kamnik za lečin bolognese Natureta in Delamaris za ribje solate Delamaris. Posebno jubilejno nagrado je prejela pekarna Spar za inovativnost pri izboljševanju sestave kruhov. Z jubilejnimi nagradami inštitut želi podjetja dodatno spodbuditi, da bi tako kakovostna živila še naprej ostala na tržišču.

Razpoložljivost kakovostnih in v Sloveniji proizvedenih živil spodbuja tudi država

Ključni cilj projekta je spodbujati proizvajalce živil, da bi potrošnikom ponudili kakovostna živila z ugodno hranilno sestavo, kar je hkrati tudi namen Ministrstva za zdravje, ki projekt financira. Ga. Vesna Marinko, generalna direktorica Direktorata za javno zdravje, Ministrstvo za zdravje RS: »Ministrstvo za zdravje, ki bdi nad izvajanjem nacionalnega programa Dober tek Slovenija, Zdravo uživaj & več gibaj!, projekt financira že od samega začetka. Projekt je to zgleden primer vključevanja priporočil zdravstvene stroke, naj naša prehrana vsebuje manj soli, sladkorjev, nasičenih maščob, več vlaknin. To poenostavljeno pomeni, da moramo v povprečju uživati več zelenjave, sadja, žit, stročnic, skratka čim več svežih, sezonskih in manj predelanih živil. Naj izpostavim, da se številni prebivalci že zavedajo pomena zmernosti pri uporabi soli in sladkorjev in tudi sami manj dosoljujejo hrano. Za vse tiste, ki jim je ukvarjanje s prehranskimi priporočili tuje, pa je dobro, da so na tržišču dostopni številni prehransko ugodni izdelki, po možnosti tudi jasno označeni. Za vse to si prizadevamo na Ministrstvu za zdravje, ki v sodelovanju z ministrstvom pristojnim za kmetijstvo, pripravljamo uredbo o dodatnem označevanju živil s simbolom »Dobra izbira«. Prepričani smo, da bodo jasne dodatne označbe, kot tudi vedno bolj uveljavljena mobilna aplikacija Veš kaj ješ, ki jo financiramo, dobrodošla pomoč pri nakupnih odločitvah. Kot pa nas nagovarja že sam naslov nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje, Dober tek Slovenija, Zdravo uživaj & več gibaj!, ne pozabimo na vsakodnevno gibanje, ki nas ob primerni prehrani ohranja zdrave.«

Ga. Eva Knez, državna sekretarka, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrane, je ob razglasitvi letošnjih nagrajencev izpostavila: »Spodbujanje inovativnosti pri pridelavi hrane prispeva k razvoju novih in nadgradnji obstoječih živil ter tako prispeva k bolj zdravi in trajnostni ponudbi domačih živil na slovenskem. Hkrati pomeni tudi pomemben doprinos k obdelanosti slovenskega podeželja, rasti kmetijsko-živilskega sektorja in nacionalnega gospodarstva. Zavedati se moramo, da pestro in ohranjeno slovensko podeželje še vedno omogoča naravi prijazno pridelavo hrane. V zadnjih letih se sektor pridelave hrane sooča tudi z izzivi, kot so ohranjanje trajnosti, obvladovanje odpadkov in skrb za kakovost hrane ter zdravje potrošnikov. Slovenska živilskopredelovalna podjetja v tem trenutku izvažajo skoraj 35% svoje proizvodnje. Rast izvoza je pogojena tudi z razvojem novih in inovativnih živil, dvigom dodane vrednosti ter večjim številom inovacij, kar prispevajo k rasti izvoza. Zaradi svojih naravnih danosti Slovenija ne bo nikoli velika izvoznica poceni hrane, lahko pa postane izvoznik visokokakovostnih inovativnih proizvodov z višjo dodano vrednostjo, k čemur prispeva tudi projekt, ki mu danes posvečamo ta dogodek. Prioriteta Slovenije v naslednjih dveh letih je dvig samooskrbe s prilaganjem podnebnim spremembam ter zagotavljanje cenovno dostopne hrane potrošnikom. Pri tem kot pomemben faktor izpostavljam povezovanje vseh deležnikov v verigi preskrbe s hrano in še posebej bistven dostop do znanja, informacij in inovacij.«

Ob okroglem jubileju podeljevanja priznanj najbolj inovativnim živilom, so svoja razmišljanja o prehranskem vzdušju v Sloveniji na odru Kluba Cankarjevega doma razstirala ugledna imena širokih obzorij in pronicljivih uvidov. Pogovor z njimi je tekel na temo Kakšen je recept za inovativnost v prehrani? Na vprašanje: Zakaj sploh potrebujemo inovacije? so iz svojih praks odgovore črpali Mojmir Marko Šiftar, kuharski mojster dobitnik številnih mednarodnih priznanj, član komisije Masterchefa in vodja kuhinje v restavraciji Pen Klub: »Zvestoba samemu sebi, ko želiš ustvarjati inovativno, je na prvem mestu. Potem je tu potrebno črpati iz zgodovine, tradicije in okolja. Z dobrim poznavanjem vseh treh se šele lahko zgodijo inovacije. Potrebno se je zavedati tudi potreb, ki so iskane in potrebne v prihodnosti, da bo katerakoli inovacija pravilno služila svojemu namenu. Brez inovacij namreč ni evolucije. Brez evolucije ni napredka. In brez napredka ni obstoja.« Karina Cunder Reščič, urednica priloge Nedela, Odprta kuhinja: »Inovacije v prehrani nam pomagajo, kadar in kjer smo - žal - vsak po svoje "prekratki«: s časom, idejami, z voljo ali znanjem, da bi se prehranjevali res zdravo in polnovredno.« Anka Lišček Miklavič, nekdanja direktorica mlekarne Planika: »Ko smo inovirali naše izdelke, smo razmišljali predvsem o tem, kaj našega še lahko vkomponiramo vanje, poleg znanja in mleka. Seveda smo izhajali tudi iz želja potrošnika. Ko gre za inovativnost, si moraš upati in iz lokalnega okolja ponuditi tisto, kar je njegova značilnost. Iz izkušenj pa povem, da ni dovolj, da postaviš izdelek na prodajno polico in ga pustiš tam samevati. O njem moraš povedati zgodbo. Resnično. Ne pravljično. In z vsem, kar si, moraš stati za to zgodbo.«

Umetniški nastop na dogodku sta ukrojila profesionalna plesalca in koreografa Plesnega mesta, Tomaž Šter in Valeriyja Musina.

Več informacij o izboru in predstavitev nagrajenih izdelkov najdete na spletni strani Inštituta za nutricionistiko in na povezavi:

https://www.nutris.org/inovativna-zivila/novice/inovativna-zivila-2024