Vsako leto 16. oktobra po vsem svetu obeležujemo dan hrane. Svetovna organizacija za hrano in kmetijstvo (FAO) z letošnjim sloganom »Voda je življenje, voda je hrana. Nihče ne sme biti pozabljen.« izpostavlja pomen vode, ki je bistvena za življenje na Zemlji. Pokriva večino zemeljske površine, sestavlja več kot dve tretjini našega telesa, proizvaja našo hrano in podpira preživetje. Toda ta dragoceni vir ni neskončen in ne smemo ga jemati kot samoumevnega.
Zakaj je pitje tekočine, zlasti vode, za naše delovanje tako pomembno?
Najpomembnejše je že dejstvo, da kar dve tretjini mase telesa odraslega človeka predstavlja voda, pri majhnih otrocih pa celo do tri četrtine. Dejansko je telo vreča vode, v kateri nenehno potekajo življenjski procesi v celični ali zunajcelični tekočini. Voda ima pomembno vlogo pri uravnavanju telesne temperature, prek krvi oskrbuje celice s hranili in kisikom, odplavlja odpadne snovi, je del prebavnih, sklepnih in drugih telesnih tekočin, varuje organe in vezivna tkiva. Ker telo vseskozi izgublja vodo, skozi kožo z znojenjem, prek ledvic z urinom, prek pljuč z izdihanim zrakom in prek črevesja z iztrebki, je nujno, da jo tudi ves čas nadomeščamo. Samo z znojenjem lahko v enem dnevu izgubimo liter vode. Čez dan naj bi povprečno aktivni odrasli popili od 1 do 1,5 litra vode, upoštevajoč, da s hrano zaužijemo v povprečju od 0,8 do 1 litra tekočine. Če smo zanemarili občutek žeje ali če smo bili intenzivno telesno dejavni, bomo pomanjkanje tekočine (dehidracijo) občutili kot povečano utrujenost, glavobol, mišične krče, nezmožnost koncentracije in drugo.
VODA JE ŽIVLJENJE, VODA JE HRANA. NIHČE NE SME BITI POZABLJEN.
Zakaj so starejši, poleg otrok, med najbolj ogroženimi, če pozabijo na pitje tekočine?
Dehidracija je med starejšimi pogost pojav kot posledica zmanjšanega uživanja in povečanih izgub tekočine. Poleg tega se s staranjem zmanjša ledvična funkcija, s čimer se dodatno zmanjša sposobnost odzivanja na pomanjkanje tekočin. Ključno pa je, da pri starejših upade zmožnost prepoznavanja občutka žeje, zato je nujno, če sami ne zaznamo, da nas na to nekdo večkrat opozori. Zaradi povečanega znojenja npr. v vročih dneh moramo biti na vnos tekočine še posebej pozorni, zlasti če smo telesno dejavni, kar prav tako pospešuje izgubljanje tekočin. Pri povečani izgubi tekočin je treba biti pozoren tudi na izgubo elektrolitov in glukoze, kar lahko preprečimo z uživanjem slane in sladke hrane oziroma izotoničnih napitkov.
Ali je še vedno najbolje piti vodo, ne sokov ali alkohola, in koliko potrebne količine tekočine odrasli pridobimo s hrano?
Za nadomeščanje izgubljene tekočine je najprimernejša in najlažje dostopna vodovodna voda. Pitja vode ne smemo nadomestiti s pitjem kave, pravega čaja, sladkih in alkoholnih pijač. Kofein in alkohol delujeta blago diuretično, kar dodatno pospešuje izločanje vode iz telesa. Kar nekaj vode je tudi v hrani, zato je smiselno uživati čim več sezonske zelenjave in sadja, ki ju je v poletnih mesecih v izobilju. Čez dan naj bi povprečno aktivni odrasli popili od 1 do 1,5 litra vode, upoštevajoč, da s hrano zaužijemo v povprečju od 0,8 do 1 litra tekočine. Če uživamo na primer enolončnice, juhe, mleko, je delež vode iz hrane lahko še večji. Pijemo po manjših odmerkih, ne pretiravamo s količino. Tako uspešno preprečujemo dehidracijo in morebitno pregrevanje telesa, saj se s potenjem tudi znižuje telesna temperatura.
Poleg rednega pitja priporočenih tekočin se za dobre telesne in miselne zmožnosti priporoča dovolj telesne dejavnosti, zadosten in kakovosten spanec in počitek, kar je osnovni pogoj za ustrezno regeneracijo telesa. K dvigu ravni energije lahko prispeva že nekaj preprostih sprememb prehranskih in življenjskih navad, kot je redna telesna dejavnost in dovolj spanja ter dobra družba. Predvsem pa za dvig ravni energije otroci in mladostniki ne potrebujejo energijskih pijač.
Zakaj energijske pijače niso običajne brezalkoholne pijače in jih še posebej odsvetujemo otrokom in mladostnikom?
Energijske pijače vsebujejo predvsem kofein in ostale snovi za poživitev, večji delež sladkorja ali sladila ter barvila in arome. Nekatere od teh snovi sicer najdemo tudi v običajni hrani, vendar v veliko manjših količinah, kot jih posameznik zaužije z energijskimi pijačami.
Raziskava Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju (HBSC, 2022) je pokazala, da energijske pijače pije več kot tretjina slovenskih mladostnikov (40,9 %), od tega vsak peti 11-letnik in že vsak drugi 15-letnik. Podatki tudi kažejo, da je odstotek tistih, ki pijejo energijske pijače, značilno višji med fanti kot dekleti in med starejšimi kot med mlajšimi mladostniki.
Energijske pijače zagotovo niso primerne za otroke in mladostnike, saj škodujejo njihovemu zdravju. Vplivajo na delovanje živčnega sistema, srca in ožilja, prebavnega sistema in mišic. Zaradi nižje telesne mase se pri otrocih neželeni učinki pojavijo hitreje in bolj intenzivno kot pri odraslih. Še posebej tvegana je hkratna uporaba energijskih pijač z alkoholom. Mladostniki navajajo, da so jim energijske pijače zelo privlačne, saj jim je všeč njihov okus, privlačna embalaža ter oglaševanje, ki izdelek povezuje z uspešnimi in drznimi posamezniki. Poleg tega navajajo, da imajo po zaužitju te pijače občutek, da jih je zajel »val energije«, počutijo se eksplozivno in bolj skoncentrirano, so lahko dlje časa budni, ne čutijo žeje niti lakote. Navedbe kažejo močan vpliv oglaševanja na izbiro energijskih pijač.
Zakaj ne smemo pitne vode dojemati kot nekaj samoumevnega in neskončnega?
Prava izbira je voda! V razvitejših predelih sveta pogosto dojemamo razpoložljivost in dostopnost vode kot nekaj samoumevnega. Pa temu ni tako. Pospešena rast prebivalstva, urbanizacija, hiter ekonomski razvoj in podnebne spremembe močno vplivajo na razpoložljivost in neoporečnost vodnih virov. V zadnjem stoletju se je v svetu razpoložljiva količina pitne vode na osebo zmanjšala za 20 %. Danes živi v območjih s pomanjkanjem pitne vode 4 milijarde ljudi. Zato začnimo ceniti vodo kot pravo izbiro za nas in poskrbimo, da bo ta možnost ostala še naprej. Slovenija velja za deželo bogato z vidnimi viri, ki pa postajajo eden najbolj ranljivih sistemov naravne danosti. Zato moramo pri oskrbi s kakovostno pitno vodo razmišljati preudarno in trajnostno ter jo maksimalno zaščititi tudi za prihodnje rodove.
