Evropska agencija za varnost hrane v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Ministrstvom za zdravje in Nacionalnim inštitutom za javno zdravje začenja kampanjo #EUIzberiVarnoHrano.

Namen kampanje, ki se letos izvaja že tretjič, je ozaveščanje državljanov o izzivih in rešitvah v zvezi z odpadno hrano, prehranskimi dopolnili in alergeni.

Eden največjih izzivov sodobnega sveta je zavržena hrana, zato se je izkazalo, da je treba to vprašanje reševati s skupnimi močmi. Približno 10 odstotkov hrane, ki je na voljo potrošnikom v EU (v maloprodaji, gostinskih obratih in gospodinjstvih) se potencialno zavrže. Hkrati si približno 32,6 milijona ljudi vsak drugi dan ne more privoščiti kakovostnega obroka. V Sloveniji na leto zavržemo okoli 68 kilogramov hrane na prebivalca. Količina odpadne hrane, ki nastane v gospodinjstvih in pri proizvodnji hrane, se je povečala, medtem ko se je v živilskih trgovinah in živilskih storitvah zmanjšala. Večino odpadne hrane so ustvarila gospodinjstva.

»Zmanjšanje količin odpadne hrane je ena od naših prednostnih nalog, bistvena za oblikovanje trajnostnih prehranskih sistemov in vključena v Strategijo za manj izgub hrane in odpadne hrane v verigi preskrbe s hrano: Spoštujmo hrano, spoštujmo planet. V Sloveniji smo leta 2021 zavrgli 143.254 ton hrane. Delež užitnega dela v odpadni hrani se je po oceni Statističnega urada znižal za dve odstotni točki, in sicer s 40 odstotkov na 38 odstotkov. Največ (53 odstotkov) odpadne hrane je nastalo v gospodinjstvih, v gostinstvu in strežbi 28 odstotkov, v trgovinah z živili 10 odstotkov, najmanj (9 odstotkov) pa v dejavnosti proizvodnje hrane«, je povedala dr. Blaža Nahtigal z Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

Prvi korak je izobraževanje - razlaga razlike med označbama  »porabiti do« in »uporabno najmanj do«, da se zmanjša količina zavržene hrane zaradi napačnih informacij o njeni varnosti za uživanje.

Mnogi ljudje trpijo zaradi alergij, ki jih povzročajo določena živila. S preverjanjem sestavin na označbah predpakiranih živil, na katerih so navedene sestavine alergenov, in informacij za nepredpakirana živila, se lahko ljudje izognejo alergijam. Znanstveniki EFSA, odgovorni za alergije na živila, prispevajo mnenja k zakonodajnemu postopku za označevanje živil. Zato morajo proizvajalci živil, ki se prodajajo v EU, v skladu z zakonodajo EU označiti 14 alergenov.

Naslednja stvar, ki je široko dostopna javnosti, so prehranska dopolnila. Te snovi imajo prehranski ali fiziološki učinek in se tržijo v obliki »odmerka« (na primer tablete, tabletke, kapsule, tekočine v odmerjenih odmerkih). V prehranskih dopolnilih so lahko prisotna številna hranila in druge sestavine, med drugim vitamini, minerali, aminokisline, različne rastline in zeliščni izvlečki. Vendar se je o njihovi uporabi treba posvetovati z zdravstvenim delavcem, saj prehranska dopolnila niso nadomestilo za uravnoteženo zdravo prehrano. 

Ker so prehranska dopolnila koncentrirani viri hranilnih snovi, so lahko tudi škodljiva za zdravje. Če ste opazili neželene učinke prehranskih dopolnil, nam to lahko sporočite prek spletnega obrazca nutrivigilanca«, je povedala dr. Urška Blaznik z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Pričakujemo, da bo kampanja #EUIzberiVarnoHrano okrepila razumevanje potrošnikov glede navedbe rokov uporabnosti na živilih ter tako poskrbela za manj odpadne hrane«, je pojasnila Blaža Nahtigal.

Kampanja se letos izvaja že tretje leto zapored, njen uspeh pa potrjujejo številke: leta 2022 je 70 odstotkov državljanov zaupalo EU in nacionalnim vladam, ko gre za varnost hrane, kar je 10 odstotkov več kot leta 2021.

V kampanji letos sodeluje 16 držav: Avstrija, Belgija, Bolgarija, Hrvaška, Ciper, Češka, Grčija, Irska, Italija, Latvija, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija in Severna Makedonija.

Več informacij: