Debelost je kronična bolezen sodobnega časa za katero je značilno čezmerno kopičenje maščevja v telesu, kar je posledično povezano tudi z večjim tveganjem za pojav sladkorne bolezni tipa 2, bolezni srca in ožilja, bolezni kostno mišičnega sistema in drugih bolezni. K nastanku pomembno prispeva nezdrava prehrana in pomanjkanje telesne dejavnosti, močan prispevek k tej problematiki pa imajo tudi genetska predispozicija osebe, nekatera zdravila, oglaševanje nezdrave hrane, sedeč življenjski slog ter okolje v katerem živimo in delamo.

Zavedati se je potrebno, da je debelost kompleksno bolezensko stanje, ki je povezano s številnimi presnovnimi spremembami v telesu. K zdravljenju je zato potrebno pristopiti strokovno, individualizirano, odgovorno, predvsem pa z multidisciplinarnimi pristopi, kjer so soudeleženi različni zdravstveni delavci: zdravnik, prehranski strokovnjak, strokovnjak za telesno dejavnost, psiholog in diplomirana medicinska sestra.

Z dokazi podprta znanost dandanes kaže tudi na to, da ne moremo vseh ljudi, ki imajo prisotno debelost, obravnavati na enak način. Cilj osebe, ki želi znižati telesno maso ter zdravstvenih delavcev, ki jim pri tem pomagajo, bi moral biti usmerjen predvsem v normalizacijo telesne sestave, kar pomeni, da je treba spremeniti način našega razmišljanja, kjer ima pomembno mesto tudi sprememba prehranjevalnih navad.

Neustrezna izbira živil, prevelike porcije hrane, pretirano poseganje po nezdravih prigrizkih, neustrezne vsebine avtomatov s hrano, enostaven dostop do hrane, velik izbor predelane hrane ter neurejen ritem prehranjevanja so pogosto ključni prehranski dejavniki, ki prispevajo k povišani telesni masi.

Kot pomoč ljudem, ki se soočajo s previsoko telesno maso ali debelostjo, je bila pripravljena publikacija z naslovom: Lahko jem pri prekomerni telesni teži in debelosti, ki ponuja številne nasvete in praktične napotke pri spreminjanju prehranjevalnih navad.

Povezava do publikacije:        Lahko jem pri prekomerni telesni masi in debelosti

 

Določanje prekomerne telesne mase in debelosti

Za oceno prehranjenosti se uporabljajo različni izračuni, najbolj enostaven med njimi je indeks telesne mase (ITM), ki upošteva zgolj telesno maso in višino. Ta indeks ne upošteva vrste drugih dejavnikov, ki so pomembni pri vrednotenju stanja prehranjenosti in sestave telesa – npr. obseg pasu, obseg bokov, odstotek mišične mase, odstotek maščobne mase in kožno gubo. 

Prekomerna telesna masa nujno ne pomeni tudi zadostne oskrbljenosti s hranili, saj je energijsko bogata prehrana pogosto revna z vitamini in minerali.

 

Indeks telesne mase (ITM) (angleško: body mass index, BMI) je mera, ki nam pove v kakšnem razmerju sta telesna masa in višina ter s tem nakazuje prehranjenost osebe. Običajno je ITM v sorazmerju z odstotkom telesne maščobe, ne pa vedno. Indeks telesne teže izračunate tako, da telesno maso (v kilogramih) delite s kvadratom višine telesa (v metrih).

ITM

Na osnovi indeksa telesne teže se lahko naredi groba ocena prehranskega statusa posametnika:

Preglednica: Kategorizacija indeksa telesne mase za zmerno telesno aktivne odrasle osebe (nad 20 let) kavkazijske rase, z normalno postavo (WHO)

Indeks telesne mase Prehranski status
< 18,5 Prenizka telesna masa
18,5 – 24,9 Normalna telesna masa
25 – 29,9 Prekomerna telesna masa
> 30 Debelost

 

Poudariti je potrebno, da sta formula in kategorizacija rezultatov primerni za odrasle osebe (nad 20 let) kavkazijske rase, z normalno postavo. Za osebe mlajše od 20 let se uporablja drugačne kategorizacije, prav tako za tiste, ki imajo manjši ali večji (športniki) odstotek mišične mase, tovrstno vrednotenje ni primerno.

Stanje v Sloveniji

S prekomerno telesno maso in debelostjo se srečujemo tudi v Sloveniji. Po zadnjih podatkih je prekomerno hranjenih in debelih približno 59% odraslih ter 28% mladostnikov.

Kako zmanjšati energijski vnos in povečati energijsko porabo?

Energijsko porabo lahko povečate predvsem na račun povečane fizične aktivnosti, energijski vnos pa lahko zmanjšate predvsem na račun zmanjšanega uživanja energijsko bogatih živilih. K vnosu energije največ doprinesejo maščobe, ki na gram vsebujejo največ energije, in ogljikovi hidrati. Prebivalci Slovenije kljub trendu zmanjševanja maščob v prehrani še vedno zaužijejo preveč maščob. Med ključne probleme previsokega energijskega vnosa štejemo tudi čezmerno uživanje sladkorja - predvsem med otroki in mladostniki, saj njihov vnos presega priporočila za 60 %. Večina sladkorja izvira iz pijač z dodanim sladkorjem, sladkarij, peciva in slaščic – živil, ki se otrokom in mladostnikom tudi zelo agresivno oglašujejo.

Viri in dodatna literatura