Kurkuma je tradicionalna indijska začimba, uprašena, značilno rumena korenina rastline Curcuma longa. V zadnjem času kurkumo ali njeno aktivno snov kurkumin pogosto najdemo tudi kot sestavino prehranskih dopolnil. Po več poročilih o hepatitisu (vnetju jeter) v Italiji in Franciji kot posledici uživanja prehranskih dopolnil, ki vsebujejo kurkumo, opozarjamo na potencialno nevarnost neželenih učinkov.

Kurkuma se kot kulinarična začimba uporablja v različnih delih sveta; zaradi potencialnih prebavnih, antioksidativnih in protivnetnih lastnosti se uporablja tudi v tradicionalni indijski in kitajski medicini. Na tržišču pa so potrošnikom na voljo tudi prehranska dopolnila s kurkumo ali kurkuminom. V preteklih letih so v Italiji zabeležili okoli 20 primerov vnetja jeter (hepatitisa) zaradi uživanja prehranskih dopolnil, ki vsebujejo kurkumo. Francoska agencija za hrano, okolje in delovno okolje - ANSES je v sistem nutrivigilance prejela več kot 100 poročil o neželenih učinkih, vključno s 15 poročili o hepatitisu, ki bi lahko bili povezani z uživanjem prehranskih dopolnil, ki vsebujejo kurkumo ali kurkumin.

Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) je ob presoji varnosti nove živilske sestavine tetra-hidrokurkumenoidov iz kurkume določila sprejemljiv dnevni vnos (ADI) 180 mg kurkumina na dan za odraslega s telesno maso 60 kilogramov kot še varno raven uživanja. Predpostavlja se, da je izpostavljenost prebivalstva s hrano nizka, tudi za tiste, ki uživajo veliko običajnih živil, ki vsebujejo kurkumo. Vendar pa se z uživanjem prehranskih dopolnil s kurkumo oziroma kurkuminom lahko ti vnosi bistveno povečajo. Dodatno je francoska agencija ANSES ugotovila, da bi za zagotavljanje varnih odmerkov dnevni vnos kurkumina v obliki prehranskih dopolnil moral ostati pod 153 mg za odraslega s telesno maso 60 kilogramov. Ob tem ANSES poudarja, da ta vrednost velja le za prehranska dopolnila, ki vsebujejo klasično obliko kurkume oziroma kurkumina.

Ker je sam kurkumin slabo biološko uporaben, kar pomeni, da se slabo vsrka v krvni obtok in se zato iz telesa hitro izloči, so nekateri proizvajalci razvili posebne formulacije oziroma oblike, s katerimi bi biološko uporabnost povečali (na primer tako, da ga kombinirajo z drugimi sestavinami, kot je piperin). Čeprav se zdi, da količine kumarina ne presegajo dovoljenega dnevnega vnosa, lahko te nove formulacije predstavljajo tveganje za neželene učinke s povečanjem biološke uporabnosti kurkumina v telesu.

Na označbah prehranskih dopolnil je le redko navedeno, ali gre za klasične ali nove formulacije. Potrošniki lahko zato nevede zaužijejo potencialno nevaren izdelek.

Kakšne so razlike med sestavinami v klasičnih in novih oblikah/formulacijah prehranskih dopolnil s kurkumo?

Klasične oblike:

• korenike kurkume v prahu
• s kurkuminom obogateni ali neobogateni izvlečki kurkume

Formulacije, ki vplivajo na biološko uporabnost kurkumina, kar je lahko povezano z dodatnimi tveganji:

• kombinacije kurkumina in piperina ali eteričnega olja kurkume
• bolj predelane oblike: fitosomski kompleks, miceli, koloidni nanodelci, inkapsulacija v ciklodekstrinih itd.

Nekaterim posameznikom pa še posebej odsvetujemo uživanje izdelkov s kurkumo. Ker kurkuma spodbuja izločanje žolča, je za osebe z boleznimi žolčevodov uživanje prehranskih dopolnil odsvetovano. Poleg tega obstaja tveganje interakcije oz. medsebojnega delovanja kurkumina z določenimi zdravili, kot so antikoagulanti, zdravila proti raku in imunosupresivi. Zaradi tega so lahko omenjena zdravila manj varna ali manj učinkovita.