Mednarodni dan polnozrnatih žit letos obeležujemo 15. novembra, njegov namen pa je ozaveščanje prebivalcev o pomembnosti uživanja polnozrnatih žit. Redno vključevanje polnozrnatih žit v prehrano je med drugim pomembno za ustrezen prehranski vnos prehranske vlaknine, ki ima številne dokazane ugodne vplive na zdravje. Žal pa vlaknine Slovenci zaužijemo le okrog 20 gramov na dan, precej manj od dnevno priporočenih 30 g. Rezultati nacionalno reprezentativne prehranske raziskave Si.Menu so pokazali tudi, da kar približno 90% odraslih prebivalcev Slovenije ne dosega dnevno priporočenega vnosa prehranska vlaknine. Ustrezen vnos prehranske vlaknine ima dokazano ugoden vpliv na prebavo, hkrati pa se na ta način zmanjša tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni in sladkorne bolezni tipa 2. Ključni viri prehranske vlaknine v prehrani so zelenjava in stročnice, sadje ter polnozrnati žitni izdelki. Priporočen vnos prehranske vlaknine se doseže s pestro in uravnoteženo prehrano, ki vključuje več takšnih živil, kar ima dolgoročen ugoden vpliv na zdravje. Veliki učinki se dosežejo že z majhnimi spremembami, na primer z zamenjavo belega kruha s polnozrnatim.

Znanje o pomembnosti prehranske vlaknine za zdravje sega že v daljno zgodovino, ko so antični Grki pri težavah z zaprtjem priporočali uživanje pšeničnih otrobov. Se je pa količina zaužite prehranske vlaknine v zadnjih desetletjih zmanjševala, saj se je zelo spremenila tehnologa proizvodnje živil. Danes se glavnina žitnih izdelkov izdelka iz bele moke, iz katere je odstranjena glavnina prehranske vlaknine. Prilagodila so se tudi senzorična pričakovanja potrošnikov, ki so vse manj posegali po polnozrnatih živilih. Z napredkom znanosti na področju prehrane se je izkazalo, da so bile takšne spremembe zelo škodljive. Raziskave so namreč pokazale, da je prehranska vlaknina pomemben del uravnotežene prehrane, saj ugodno vpliva na vrsto zelo različnih funkcij v prebavnem traktu in vpliva na presnovo in splošno zdravje. Poleg najbolj poznanega ugodnega vpliva na prebavo, prehranska vlaknina tudi zmanjšuje tveganje za nastanek različnih kroničnih nenalezljivih bolezni, vključno s srčno-žilnimi boleznimi, sladkorno boleznijo tipa 2 ter rakom.

Prehranska vlaknina se nahaja v številnih živilih rastlinskega izvora, kot so žita, stročnice ter zelenjava in sadje. Za ugodne vplive na zdravje se priporoča dnevni vnos vsaj 30 g prehranske vlaknine, vendar pa je dejanska količina zaužite vlaknine v Sloveniji precej nižja. Zadnji podatki izvirajo iz nacionalno reprezentativne raziskave SI.Menu, v katero so bili vključeni mladostniki, odrasli in starejši prebivalci Slovenije. Prof. dr. Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko: »Rezultati raziskave SI.Menu so žal pokazali precejšnje izzive, saj je vnos prehranske vlaknine nezadosten kar pri 90 % mladostnikov in odraslih, ter pri 84 % starejših odraslih. Povprečni dnevni vnosi prehranske vlaknine so v vseh populacijskih skupinah bistveno nižji od priporočenih 30 gramov – pri starejših odraslih 22 g, pri odraslih 21 g, pri mladostnikih pa le 20 g. Podobno stanje opažajo tudi v mnogih drugih razvitih državah, razlog za to pa je sodoben način prehranjevanja, ki vključuje preveč visoko predelanih živil z majhno vsebnostjo prehranske vlaknine.«

Živila, ki pri prebivalcih Slovenije največ prispevajo k vnosu prehranske vlaknine, so zelenjava in sadje, žita in žitni ter pekovski izdelki. Dr. Živa Lavriša, Inštitut za nutricionistiko: »Ugotovljene so bile značilne razlike med obravnavanimi skupinami prebivalcev. Starejši odrasli zaužijejo več prehranske vlaknine - tudi na račun večje količine zaužite zelenjave. Slednje še posebej mladostniki zaužijejo bistveno manj. Večja količina zaužite zelenjave bi bila sicer koristna pri vseh starostnih skupinah, ne le zaradi prehranske vlaknine, temveč tudi zaradi drugih koristnih snovi. Pomembne premike bi lahko dosegli tudi, če bi izdelke iz bele moke zamenjevali s polnozrnatimi. Ker pa so s trditvijo 'polnozrnato' pogosto označena tudi predelana živila, naj bodo pri izboru živil potrošniki pozorni tudi na druge parametre hranilne vrednosti - pri kruhu na primer na manjšo vsebnost soli, pri žitih za zajtrk pa na majhno vsebnost dodanega sladkorja.«

Razlog za nizek vnos prehranske vlaknine je sicer tudi dejstvo, da se na naših jedilnikih prepogosto znajdejo predelana živila, ki so običajno hranilno revna. Rešitev predstavlja pogostejše poseganje po nepredelanih živilih in lastna priprava obrokov iz osnovnih sestavin, vključno s polnozrnatimi žiti, stročnicami in zelenjavo. Slabe prehranske navade so še posebej problematične pri mladostnikih, saj se v tem obdobju oblikujejo vzorci, ki nas zaznamujejo tudi v kasnejših življenjskih obdobjih. Povečanje vnosa prehranske vlaknine je tudi cilj nacionalnega programa Dober tek Slovenija 2015–2025, kjer je izpostavljeno, da je potrebno občutno povečati delež prebivalcev, ki uživa polnozrnata živila. Pomemben cilj programa je tudi izboljševanje sestave predelanih živil.

Podrobnejši podatki v znanstveni objavi: Inadequate intake of dietary fibre in adolescents, adults, and elderlies: Results of slovenian representative SI.Menu study. Nutrients 2021, 13(11), 3826; https://doi.org/10.3390/nu13113826