V zadnjih dneh je v javnosti močno odmeval primer smrti 13-letnega dečka s Hrvaške, ki naj bi zaužil večje količine energijske pijače.
Energijske pijače poleg visokih količin kofeina vsebujejo še druge sestavine, kot sta taurin in L-karnitin, pogosto pa tovrstne pijače vsebujejo tudi veliko sladkorja. Pogosto so na voljo tudi v večjih pakiranjih, npr. 0,5l pločevinkah, kar še poveča zaužite količine omenjenih snovi. Kombinacija sestavin v energijskih pijačah je za mlad organizem lahko precej obremenjujoča, povzroča lahko nemir, tesnobo, pospešeno bitje srca in nespečnost. Vpliv teh sestavin na organizem otrok ni dobro raziskan, zato se uporaba tovrstnih pijač pri otrocih in mladostnikih odsvetuje.
Kljub temu zadnji podatki slovenske raziskave o prehranjevanju prebivalcev Slovenije kažejo, da energijske pijače vsaj enkrat tedensko uživa 8,6 % mladostnikov, kar je največ med vsemi populacijskimi skupinami. Delež pri ostalih je namreč precej nižji in znaša 4,1 % za odrasle in le 1,2 % za starejše odrasle. Pogosto je tudi mešanje energijskih pijač z alkoholnimi pijačami, kar tveganje za neželene učinke še poveča, ta praksa pa je še posebej priljubljena pri mladih.
Podatki iz raziskave Inštituta za nutricionistiko kažejo, da se prodaja energijskih pijač v Sloveniji povečuje. Ta trend je med vsemi brezalkoholnimi pijačami najbolj značilen ravno za to kategorijo pijač.
Slika: trend naraščanja prodaje energijskih pijač v Sloveniji glede na leto 2011
V nekaterih državah so prodajo energijskih pijač mladostnikom že prepovedali. Prva država v EU, ki je to prepovedala, je bila leta 2014 Litva, ki prepoveduje prodajo energijskih pijač mladim do 18. leta. Enako je storila Latvija ter kasneje še Velika britanija, kjer je starostna meja znižana na 16 let. O tem po nedavnem tragičnem dogodku razmišljajo tudi na Hrvaškem.
