Predstavljamo izsek raziskave SI-PANDA, Raziskave o vplivu pandemije na življenje, ki so jo izvedli na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.

Spremembe v prehrani, telesni dejavnosti, spanju in telesni teži v povezavi s sindemijo COVID-19

COVID-19 ni le pandemija. COVID-19 je sindemija³ (več pandemij skupaj⁴), s priključeno infodemijo. Tvorita jo dve soodvisni kategoriji bolezni, infekcijska SARS-CoV-2 in spekter kroničnih nenalezljivih bolezni s povezanimi dejavniki tveganja, za obe je značilno združeno kopičenje v ranljivih socialnih skupinah in povečevanje neenakosti.

V 7. valu PANDA raziskave smo posebno pozornost namenili izbranim dejavnikom življenjskega sloga, ki vplivajo na delovanje imunskega sistema in so povezanim s kroničnimi nenalezlijvimi boleznimi. To so prehrana, telesna dejavnost in spanje, na katere vplivajo strukturni dejavniki, povezani z ukrepi za zajezitev pandemije bolezni COVID-19. Zanimale so nas spremembe v vedenju ljudi in predvsem to, v katerih skupinah prebivalcev so spremembe življenjskega sloga najbolj izrazite, da bomo na podlagi ugotovitev lahko predlagali ustrezne splošne in ciljane ukrepe za izboljšanje stanja. Poleg tega smo anketirance vprašali, kako se jim je spreminjala telesna teža v času sindemije.

Slika 18: Spremembe prehranskih in gibalnih navad, spanja in telesne teže v času pandemije, skupaj

Na vprašanje o tem, ali se jim je telesna teža med pandemijo povečala, je večina anketirancev (60,0 %) (Slika 18) odgovorila, da ne. O dodatno pridobljeni telesni teži je poročalo skoraj 27 % anketiranih, od tega kar 31,3 % žensk in nekoliko manj moških (22,7 %). Podobne ugotovitve, kot se kažejo v rezultatih raziskave SI-PANDA pri odraslih, sta za otroke pokazali tudi raziskavi SLOfit 2020 Fakultete za šport Univerze v Ljubljani in evalvacija ukrepa Šolska shema za otroke Nacionalnega izštituta za javno zdravje, in sicer, da se je v času pandemije delež otrok z debelostjo povečal za več kot 20 %^5,6.

Za debelost je značilno, da lahko poslabša stanje kroničnih bolezni, zato je zaskrbljujoč tudi podatek, da se je telesna teža povečala pri več kot četrtini odraslih (28,2 %) s pridruženimi kroničnimi obolenji. Od oseb, ki so poročale o pridobitvi dodatne telesne teže med pandemijo, jih je imelo kar 34,9 % depresivno motnjo oziroma druge težave v duševnem zdravju (39,9 %).

Pridobivanje telesne teže lahko povežemo s pozitivno energijsko bilanco, ki je zlasti odvisna od uživanja prigrizkov in nekontroliranega uživanja hrane ter nezadostne telesne dejavnosti. Malo več kot šestina vprašanih (17,5 %) je v času pandemije začela pogosteje uživati sladke, mastne in slane prigrizke (Slika 18). Glede na starost je takih največ med najmlajšimi odraslimi v starostni skupini 18 do 29 let (30,0 %) in v skupini oseb z ocenjeno depresivno motnjo (28,5 %) oziroma težavami v duševnem zdravju (25,9 %). Porast te navade se nakazuje tudi v skupini oseb, ki so ocenile svojo osebno finančno situacijo v zadnjih treh mesecih pred dnevom anketiranja kot slabšo, kar bi lahko bila tudi posledica večjih stisk te skupine oseb v času pandemije.

Povečano nekontrolirano uživanje večjih količin hrane v povezavi s pandemijo bi lahko pomenilo tudi »pripomoček« za blaženje negativnega stresa (Slika 18), saj je s to navado pričela sedmina vprašanih (14,4 %). Med slednjimi je ta navada bolj porasla med osebami z ocenjeno duševno težavo (23,8 %),s težavami v duševnem zdravju (22,6 %) in v skupini tistih, ki živijo z otroki mlajšimi od 18 let (18,5 %).

Zelenjava je poleg sadja pomemben vir vitaminov, mineralov, prehranske vlaknine ter drugih koristnih snovi, ki ugodno vplivajo na naše zdravje – med drugim izboljšujejo delovanje imunskega sitema ter nas varujejo pred infekcijskimi obolenji. Zaradi nizke energijske gostote je zelenjava koristna tudi pri vzdrževanju telesne teže. Četrtina vprašanih (24,8 %) je v času pandemije pričela uživati več sveže ali fermentirane (npr. kislo zelje, kisla repa) zelenjave (Slika 18), največ takih (43,6 %) je v starostni skupini starejših odraslih od 65 do 74 let, žensk v večjem deležu kot moških. Nakazuje se, da je ta navada v času pandemije porasla tudi v skupini ljudi s kroničnimi obolenji, med katerimi 30,7 % oseb poroča o povečanem uživanju več zelenjave; smiselno je nadaljnje raziskovanje (npr. s fokusnimi skupinami).

Dobra tretjina vprašanih (36,7 %) je v času pandemije povečala ali pričela z uživanjem prehranskih dopolnil, ki vsebujejo hranila z vplivom na imunski sistem (Slika 18). Nakazuje se, da je takih več v skupini starejših odraslih od 65 do 74 let in žensk v vseh starostnih skupinah. Uživanje prehranskih dopolnil v vseh starostnih skupinah priporočamo le ob medicinski indikaciji in po posvetu z zdravnikom. Nekritično uživanje prehranskih dopolnil ima lahko ob prekoračenih vnosih negativne posledice za zdravje. Predvsem pri socialno ekonomsko bolj ranljivih prebivalcih pa predstavlja nakup prehranskih dopolnil relativno velik finančni strošek, ki bi ga lahko porabili za bolj kakovostno pestro mešano prehrano. Nakupi prehranskih dopolnil lahko osiromašijo prehrano, zato jih brez posveta z zdravnikom odsvetujemo. Kar 38,8 % anketirancev je bilo v zadnjih 2 tednih manj telesno dejavnih kot pred pandemijo (Slika 14), kar je verjetno posledica ukrepov za zajezitev pandemije. V primerjavi s starejšimi skupinami anketirancev so manj aktivni postali mlajši odrasli v starosti 18-29 let (44,9 %). Precejšen upad telesne dejavnosti je zaznan tudi pri kroničnih bolnikih, kjer je bil upad telesne dejavnosti opažen pri 43,1 % odraslih, ter med osebami z depresivno motnjo, kjer je o upadu telesne dejavnosti v primerjavi z obdobjem pred pandemijo poročalo kar 59,4 % anketirancev; oboje je dolgoročno zaradi poslabšanja ali tveganja za porast kroničnih nenalezljivih bolezni zelo zaskrbljujoče. Z znižanjem telesne dejavnosti se ob najpogosteje nespremenjenem prehranskem vnosu ne le povečuje telesna teža, ampak se spreminja tudi telesna sestava. Zmanjšuje se delež mišičja v telesu in povečuje se delež maščevja, kar vodi v sarkopenično debelost, ki je presnovno najbolj neugodna oblika debelosti. Uravnavanje telesne teže pri tej obliki debelosti pri vseh starostnih skupinah, še posebej pa pri starejših, zahteva presojo in sodelovanje usposobljenih zdravstvenih timov. Različne diete za uravnavanje povečane telesne teže brez strokovnega vodenja in sprotnega merjenja sprememb v sestavi telesa, še posebej pri starejših od 50 let, odsvetujemo.

Preverjali smo tudi subjektivno stališče o kakovosti spanja (Slika 18). Raziskava je pokazala, da se je pri 59,8 % anketirancev 54,7 % moških in 65,3 % žensk) kakovost spanja v primerjavi z obdobjem pred pandemijo poslabšala. Anketiranci, ki so poročali o slabšem spancu, so doživljali več depresivnih motenj in težav v duševnem zdravju kot tisti, ki so poročali o ohranitvi ali celo izboljšanju omenjenih vidikov spanja v času pandemije. Za boljše razumevanje stanja v Sloveniji na tem področju in možnost ukrepanja predlagamo dodatni raziskovalni pregled možne povezanosti področij spanja in telesne dejavnosti ter doživljanja depresivnih motenj in težav v duševnem zdravju.

Slika 19: Sprememba navad, povezanih s prehrano, in sprememba stroškov za hrano, v gospodinjstvu anketiranca, skupaj

Skoraj polovica anketirancev (49,5 %) poroča, da so v času pandemije v svojem gospodinjstvu pričeli obroke pogosteje sami pripravljati doma (Slika 19). Nakazuje se, da je največ takih med starejšimi odraslimi v starostni skupini 65 do 74 let (56,6 %). Je pa raziskava NIJZ7 »Izsledki fokusnih skupin z učenci osnovnih šol in starši na temo družinskih obrokov v času pandemije COVID-19 v okviru ukrepa Šolska shema« pokazala, da družinam z otroci v času pandemije največji izziv predstavlja priprava vsaj enega obroka več kot običajno. Šole in vrtci so bili večji del časa razglašene pandemije zaprti, zaradi dela od doma pa se tudi manj izkorišča možnost prehranjevanja na delovnem mestu. Ker se družinski člani v času pandemije v večji meri prehranjujejo doma, je s tem povezano tudi nakupovanje večjih količin hrane, kar povzroča povišane stroške za nakup živil. Družine so tudi poročale, da porabijo več časa za načrtovanja obrokov z iskanjem idej za nove jedi, imajo pa tudi več težav z usklajevanjem želja otrok in odraslih s priporočili o raznoliki in zdravi prehrani. Zaradi številnih obveznosti so se doma pripravljali tudi hitri obroki. Na splošno pa so imele družine ustaljen urnik prehranjevanja. Pri pripravi obrokov so v večji meri kot pred pandemijo sodelovali tudi otroci. Tiste družine, ki so pripravljale in uživale malice, so pri tem vmesnem obroku pogosto ponudile sadje, zelenjavo ali mlečne izdelke. Nekaj intervjuvanih otrok je med pandemijo pri sebi opazilo tudi povišano telesno težo. Kot razloge so navajali: stres zaradi šolskih zahtev, velike količine zaužitih kosmičev z mlekom, uživanje mastne/ocvrte hrane in pomanjkanje gibanja.

Rezultati iz 7. vala raziskave SI-PANDA kažejo, da je v času pandemije skoraj desetina (9,7 %) anketirancev poročala, da so v svojem gospodinjstvu pričeli pogosteje naročati pripravljene obroke hrane na dom (Slika 19Slika 13). Nakazuje se, da je največ teh med mlajšimi odraslimi v starostni skupini 18 do 29 let (17,1 %) in pa v skupini zdravstvenih delavcev (16,7 %), kar bi lahko kazalo, da so zdravstveni delavci v času pandemije zaradi preobremenjenosti težje našli čas za pripravo obrokov. Raziskava nakazuje tudi, da so najmanj pogosto naročali pripravljene obroke starejši odrasli v starostni skupini 65-74 let (2,6 %).

Zaradi zaščite ali ukrepov za preprečevanje prenosa koronavirusa je v času pandemije postala bolj dostopna oskrba z živili z naročili preko spleta (Slika 19). Dobra desetina (12,8 %) anketirancev je pričela živila pogosteje naročati preko spleta. Pričakovano se nakazuje, da se za to v višjem deležu odločajo mlajši, bolj izobraženi in tisti, ki so ali so bili okuženi z novim koronavirusom. Skoraj polovica vprašanih (48,8 %) je v svojem gospodinjstvu pričela bolj dosledno upoštevati higieno pri nakupu in pripravi živil (Slika 19). Bolj izrazito je ta navada izražena pri starejših od 50 let in pri tistih, ki živijo z osebami, ki spadajo v tvegano skupino za obolenje z novim koronavirusom.

Dve petini anketirancev sta odgovorili, da so imeli v času pandemije v njihovem gospodinjstvu višje stroške za prehrano (Slika 19), od tega več žensk (47,1 %) kot moških (34,4 %). Stroški so se značilno bolj povečali v skupinah prebivalcev do 50 let, kjer to velja za skoraj polovico anketiranih. V večjem deležu so se povečali stroški za hrano tudi tistim, ki živijo z otroci, mlajšimi od 18 let (tako je odgovorilo 54,7% anketirancev, ki živijo z otroki, mlajšimi od 18 let), v primerjavi s 34,3 % tistih, ki v svojem gospodijnstu nimajo mladoletnih otrok. V največjem deležu so se povečali stroški za prehrano tistim, ki so odgovorili, da svojo finančno situacijo v zadnjih treh mesecih pred dnem anketiranja ocenjujejo kot slabšo kot prej (58,4 %), v primerljivo visokem deležu pa so povišanje stroškov za hrano v svojih gospodinjstvih zaznali tudi tisti, ki poročajo o depresivni motnji ali težavah v duševnem zdravju.

Zanimalo nas je tudi, ali si anketiranci finančno vsaj enkrat na dva dni lahko privoščijo kakovostna beljakovinska živila (Slika 20), ki so pomemben del uravnotežene prehrane, obenem pa spadajo med dražje kategorije živil. Dobra desetina (11,1 %) anketiranih poroča, da si v gospodinjstvu finančno ne morejo privoščiti mesnega oziroma enakovrednega vegetarijanskega obroka vsaj vsak drugi dan. Med starostnimi skupinami obstajajo razlike, tako je skupaj odgovorilo 14,8 % starih od 50 do 64 let (17,6 % vprašanih moških) ter 12,9 % starih od 18 do 29 let. Najmanj odgovorov (7,6%), da si finančno ne morejo privoščititi mesnega oziroma enakovrednega vegetarijanskega obroka vsaj vsak drugi dan, je v starostni skupini od 65 do 74 let. Opažene starostne razlike lahko pomenijo, da sindemične razsežnosti pandemije COVID-19 zaradi ukrepov finančno bolj prizadenejo delovno aktivno populacijo in študente, kar bi bilo smiselno dodatno raziskati.

Velike razlike v zmožnosti nabave mesnega oziroma enakovrednega vegetarijanskega obroka v gospodinjstvu vsaj vsak drugi dan so vidne tudi po izobrazbenem statusu. Finančno si ga ne more privoščiti 16,2 % anketirancev s srednješolsko izobrazbo in manj ter 6,4 % anketirancev z višješolsko izobrazbo in več. Najpogosteje so finančno težavo izpostavili dijaki in študentje (14,3 %), nakazuje pa se, da ima finančne težave pri nakupu beljakovinskih živil vsaj vsak drugi dan več kot tretjina brezposlenih. Razlike je možno zaznati tudi med Vzhodno (13,8 %) in Zahodno (8,2 %) kohezijsko regijo, kar najverjetneje odraža predvsem razliko v izobrazbi in zaposlitvenem statusu⁸.

Slika 20: Zmožnost nabave mesnega oziroma enakovrednega vegetarijanskega obroka vsaj vsak drugi dan, skupaj in glede na finančno situacijo v zadnjih 3 mesecih

Slika 21: Zmožnost nabave mesnega oziroma enakovrednega vegetarijanskega obroka vsaj vsak drugi dan, skupaj in glede na zaznane težave v duševnem zdravju ali zaznano depresivno motnjo v zadnjih treh mesecih

Finančno si ne more privoščiti mesnega oziroma enakovrednega vegetarijanskega obroka vsaj vsak drugi dan tudi 15,9 % tistih, ki imajo kronično obolenje, ter kar 21,5 % tistih, ki živijo sami. Najvišji odstotek tistih, ki imajo težave pri zagotavljanju beljakovinskih živil v prehrani, pa najdemo med tistimi, ki svojo finančno situacijo v zadnjih 3 mesecih pred dnem anketiranja ocenjujejo kot slabšo kot prej (Slika 20), med njimi je takih kar četrtina (26,0 %). Enako je odgovorila tudi približno petina tistih, ki imajo težave v duševnem zdravju (18,2 %) ali znake depresivne motnje (20,6%)

Zaključek osvetljene teme 7. vala

Ugotavljamo, da nekaj populacijskih skupin zaznava večje spremembe pri prehrani, telesni dejavnosti, spanju in telesni teži, ki so nastale v času pandemije COVID-19 kot splošna populacija, še posebej tiste, ki poročajo o težavah v duševnem zdravju ali o depresivni motnji, tiste s kroničnimi boleznimi ter predstavniki najmlajše starostne skupine in tisti, ki zaznavajo v zadnjih treh mesecih slabšo finančno situacijo.
Največ sprememb zaznavajo anketiranci s težavami v duševnem zdravju in osebe z zaznano depresivno motnjo, ki v večjem deležu kot drugi pri sebi opažajo povečanje telesne teže, pogosteje prigrizkujejo sladka, mastna in slana živila, pogosteje nekontrolirano uživajo hrano, izrazito manj pogosto so telesno dejavni, pogosteje imajo slabši spanec, pogosteje opažajo povečanje stroškov za prehrano v svojem gospodinjstvu in pogosteje zaznavajo finančno nezmožnost nabave mesnega ali enakovrednega vegetarijanskega obroka vsaj vsak drugi dan. Tudi tisti s kroničnimi boleznimi pogosteje zaznavajo povečanje telesne teže, zmanjšanje telesne dejavnosti in težave pri zagotavljanju rednih beljakovinskih obrokov, obenem pa pogosteje uživajo svežo ali fermentirano zelenjavo, kar lahko pomeni, da vseeno skušajo uravnovesiti spremembe. Anketiranci najmlajše starostne skupine (18 – 29 let) so poročali o manj pogosti telesni dejavnosti, večjem deležu tistih s povečanimi stroški za prehrano in večjem deležu težav pri zagotavljanju rednih beljakovinskih obrokov.

O povečanju stroškov za prehrano, pa tudi o povečanju navade nekontroliranega hranjenja so poročali tudi tisti, ki živijo z mladoletnimi otroci. Povečanje stroškov za prehrano so pogosteje občutile tudi ženske, ki so pogosteje poročale tudi o povečani telesni teži. Tisti, ki živijo sami, imajo pogosteje težave pri zagotavljanju rednih beljakovinskih obrokov. Anketiranci, ki imajo v zadnjih treh mesecih slabšo finančno situacijo, pa pogosteje prigrizkujejo kot prej, imajo pogosteje povečane stroške za prehrano in v večjem deležu poročajo o težavah pri zagotavljanju rednih beljakovinskih obrokov.

Omenjeni rezultati opozarjajo, da se bomo tudi v Sloveniji v prihodnosti srečali z dolgoročnimi sindemičnimi posledicami pandemije COVID-19 – tako na področju življenjskega sloga s pogoji za njegovo udejanjanje in pri naraščanju debelosti ter pri pričakovanem porastu kroničnih nenalezljiviih bolezni, kot tudi pri razlikah med posameznimi populacijskimi skupinami in naraščanju družbenih neenakosti.

Vse identificirane populacijske skupine zaslužijo posebno pozornost in dodatno strukturno ukrepanje, da se bodo lahko približale priporočilom zdravega življenjskega sloga. Kar se tiče samega zagotavljanja virov hrane, agencije v okviru OZN za najbolj ogrožene priporočajo uvedbo bank hrane, obstajajo pa tudi številne dobre prakse omogočanja zdravega prehranjevanja za ranljive skupine, ki jih je smiselno proučiti in smiselno čim prej uvesti tudi v naš prostor. Še posebej, ker zaznavamo nove ranljivosti pri populacijskih skupinah, ki so jih ukrepi za zajezitev pandemije posebej prizadeli in pred pandemijo niso bile socialno ekonomsko ogrožene.

Obenem imajo največ težav z naraščanjem debelosti in zmanjšanjem telesne dejavnosti tisti s težavami v duševnem zdravju in tisti, ki že imajo kronične bolezni. Zato je delovanje preventivne dejavnosti v primarnem zdravstvenem sistemu nujno in ga je potrebno čim prej ponovno vzpostaviti. Preventivni programi zdravega življenjskega sloga za različne populacijske skupine so bili z ukrepi za zajezitev epidemije namreč začasno ustavljeni, kadri pa prerazporejeni na naloge za obvladovanje pandemije. Preventiva kroničnih nenalezljivih bolezni je še posebej pomembna, saj raziskave in podatki o obolevnosti in umrljivosti kažejo, da so najbolj ogroženi za težje poteke bolezni COVID-19 in povečano umrljivost prav bolniki z kroničnimi boleznimi. Z zaustavitvijo preventivnih aktivnosti povečujemo delež rizičnih kroničnih bolnikov in povečujemo negativne posledice pandemije COVID-19, na kar opozarja pristop obvladovanja sindemije.

Celotna publikacija SI_PANDA

Viri

3 https://www.thelancet.com/journals/lancet/article/PIIS0140-6736(20)32000-6/fulltext
4 Definicija: sindemija opisuje dinamičen odnos med dvema ali več pandemijami (nalezljivih ali nenalezljivih) bolezni ali zdravstvenih stanj, ki se sopojavljajo v izbranih skupinah prebivalstva, ter družbenimi okoliščinami, ki omogočajo ali spodbujajo tovrstno medsebojno delovanje.
5 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. Upad gibalne učinkovitosti in naraščanja debelosti slovenskih otrok po razglasitvi epidemije Covid-19. September 2020. Dosegljivo na: https://www.slofit.org/Portals/0/Clanki/COVID-19_razvoj_otrok.pdf?ver=2020-09-24-105108-370
6 Baza podatkov ukrepa Šolska shema, Vprašalnik za učence osnovnih šol, 1. del. Šolsko leto 2020/21. Podatki v procesu objave. NIJZ, 2021.
7 Raziskava Šolska shema, izsledki fokusnih skupin z učenci osnovnih šol in starši na temo družinskih obrokov v času pandemije COVID-19 v okviru ukrepa Šolska shema, NIJZ, 2020.
8 https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/neenakosti_v_zdravju_2018.pdf, str. 16