Tretji petek v mesecu novembru obeležujemo Dan slovenske hrane. Hrana, ki jo pridelajo in predelajo naši kmetje, kmetijska in živilska podjetja ter zadruge je zaupanja vredna. S praznovanjem dneva slovenske hrane in odločitvami za lokalno oziroma slovensko hrano jih bomo podprli njihovih naporih in izrazili naše spoštovanje do njihovega dela.
Na ta dan po Sloveniji že tradicionalno poteka Tradicionalni slovenski zajtrk, letos že 10. zapovrstjo. Pobudo za izvajanje Tradicionalnega slovenskega zajtrka je podala Čebelarska zveza Slovenije, zato je letošnji jubilejni slogan Zajtrk z medom – super dan! Namen tega dne je predvsem podpora domačim kmetom in predelovalcem hrane, ozaveščanje o pomenu vloge čebel, ki jo imajo pri opraševanju in ohranjanju slovenskega podeželja ter spodbujanje k rednemu zajtrkovanju in seznanjanje mladih s postopki pridelave in predelave hrane.
Po razpoložljivih podatkih za prejšnje šolsko leto so se sporočila Tradicionalnega slovenskega zajtrka prenesla na kar 88.000 otrok v 400 vrtcih in 192.000 učencev in učenk v skoraj 500 osnovnih šolah. Zaradi trenutnih razmer v šolah in vrtcih zajtrk letos ne bo izveden na način, kot smo ga bili vajeni. Večji poudarek letošnjega Tradicionalnega slovenskega zajtrka bo zato na ozaveščanju širše javnosti o pomenu rednega zajtrkovanja in lokalne slovenske hrane. S strani ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jožeta Podgorška je podana pobuda, da ta petek pri pouku na daljavo namenijo pozornost tudi vsebinam, povezanim z dnevom slovenske hrane.
Pomembno je, da se osredotočijo na ključna sporočila ter na ozaveščanje o tem, kdo pridela slovensko hrano, koliko truda je vloženega v pridelavo, zakaj je hrana iz bližine boljša izbira, kakšna je vloga čebel in drugih opraševalcev ter zakaj je zajtrkovanje pomembno iz zdravstvenega vidika.
Pomen zajtrka
Zdrava prehrana ni le uravnotežena in zdrava, pomemben je tudi ritem prehranjevanja. Priporoča se uživanje 4 do 5 obrokov na dan v kar naj bi vključili tudi zajtrk. Zajtrk poskrbi za jutranjo energijo, ki jo potrebujemo za uspešen začetek dneva tako za fizično kot miselno aktivnost. Uživanje zajtrka je zato izredno pomembno predvsem pri mladih, saj jim omogoča boljšo pozornost in lažje sledenje učnemu procesu. Raziskave kažejo tudi, da imajo ljudje, ki redno zajtrkujejo, boljše prehranske navade, vnesejo s prehrano več prehranskih vlaknin, manj nasičenih maščob ob enem pa tudi lažje vzdržujejo primerno telesno maso.
Pomen lokalne hrane
Ob dnevu slovenske hrane, so izpostavljene tudi prednosti lokalno pridelane hrane, ki se kažejo skozi različne vidike:
• zaradi krajšega transporta in skladiščenja je lokalno pridelana hrana lahko bolj sveža, okusna in hranljiva ter je v primerjavi s hrano, ki je pripeljana od daleč in skladiščena daljši čas;
• ohranja domača delovna mesta in urejenost ter obdelanost podeželja;
• povečuje državno samooskrbo s hrano in zagotavlja večjo prehransko varnost;
• zaradi krajših transportnih poti in manjše uporabe embalaže je okolju prijaznejša;
Pripravite Tradicionalni slovenski zajtrk tudi doma
Doma lahko skupaj pripravite zajtrk, ki naj vključuje živila, značilna za »klasičen« Tradicionalni slovenski zajtrk. Čeprav Tradicionalni slovenski zajtrk ponazarjajo živila kot so mleko, kruh, med, maslo in jabolko lahko ta dan obeležite tudi z drugimi živili kot so različne kaše, jajca, marmelada, po katerih so prav tako posegali naši predniki in so del naše bogate tradicije. To je hkrati priložnost, da tudi v družinskem krogu ozavestimo pomen lokalne pridelave hrane.
Na Ministrstvu za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano so za najmlajše pripravili video vsebine, tematski plakat Tradicionalnega slovenskega zajtrka in poštevanko, ki sta namenjena osveščanju in predajanju letošnjih ključnih sporočil, na kratko povzetih tudi v sloganu »Zajtrk z medom – super dan!«. Gradiva si lahko tudi natisnete na priloženih povezavah.
Več o Tradicionalnem slovenskem zajtrku lahko preberete na povezavi. Pogovor z ministrom dr. Jožetom Podgorškom o dnevu slovenske hrane pa je na voljo na povezavi.