Ob porastu deleža prekomerno težkih in debelih prebivalcev, je s pojavom najrazličnejših diet v zadnjih desetletjih močno porasla tudi kultura hujšanja. Pod pojmom dieta so zbrani vsi bolj ali manj strogo nadzorovani prehranjevalni režimi, katerih namen je lahko izguba odvečnih kilogramov, pridobivanje mišične mase, lahko pa gre tudi za diete pod zdravniškim nadzorom, katerih namen je izboljšanje zdravstvenega stanja – npr. ob sladkorni bolezni, visokem krvnem tlaku in drugih metabolnih boleznih.
Težava z dietami je predvsem ta, da gre večinoma za zelo hipne in radikalne posege v naše prehranjevalne navade, ki se jih težko držimo daljše časovno obdobje. Psihološke študije pojasnjujejo, da nas stroge prehranske omejitve, predvsem pri hrani, ki jo imamo radi, delajo nesrečne, zato ni presenetljivo, da dva izmed petih ljudi z dieto zaključita že v prvem tednu, po mesecu dni pa vztraja le še vsak peti. In tudi če z dieto dosežemo želene spremembe, npr. izgubo telesne mase, se po zaključku diete in prehodu na star način prehranjevanja, izgubljeni kilogrami pogosto vrnejo (t.i. jo-jo efekt).
Izguba prekomerne telesne mase je z vidika zdravja priporočljiva, saj z ohranjanjem zdrave telesne mase močno zmanjšamo verjetnost za razvoj sladkorne bolezni tipa 2, srčno-žilnih bolezni in nekaterih vrst raka. Tudi če se s katero izmed naštetih težav že spopadamo, lahko z izgubo odvečne telesne mase močno izboljšamo svoje zdravje in kvaliteto življenja v prihajajočih letih. A če želimo, da bodo spremembe dolgotrajne, se moramo sprememb lotiti postopoma. Namesto skakanja iz ene diete v drugo lahko le na tak način počasi, a zanesljivo spreminjamo navade, ki bodo postale vodilo našega novega in bolj zdravega življenjskega sloga.
Kako torej spreminjati navade?
Pri vsaki spremembi navad moramo najprej poiskati vzroke, zakaj nekaj počnemo. Tako je tudi za prehod na bolj zdrav življenjski slog pomembno, da najprej identificiramo navade, zaradi katerih pridobivamo na telesni masi ali se odvečnih kilogramov ne moremo znebiti. Morda bomo ugotovili, da po nezdravih prigrizkih pogosto posežemo med zajtrkom in kosilom, ker smo lačni, še preden je čas za kosilo. Ali pa imamo obroke sestavljene samo iz ogljikovih hidratov in mesa, manjka pa nam zelenjave in vlaknin, ki bi obroke naredili manj kalorične. Ali pa cel dan ne pojemo skorajda ničesar, potem pa zvečer planemo po hrani ali na kavču pred televizijo pred spanjem pojemo še vrečko čipsa ali zavojček čokolade.
Ko bomo ugotovili, kaj je tisto, kar nam povzroča največ težav, lahko začnemo te navade počasi spreminjati. Namesto da pred kosilom v službi izpraznimo avtomat s prigrizki, si od doma prinesimo kos sadja in vrečko oreškov, da bomo lažje zdržali do kosila. Ko si pripravljamo kosilo, poskusimo navadne testenine zamenjati s polnozrnatimi, ki vsebujejo manj kalorij, medtem ko nas bo njihova višja vsebnost vlaknin nasitila za dlje časa. V vsako jed lahko poskusimo vključiti še kakšno dodatno vrsto zelenjave, ali pa si h glavni jedi pripravimo večjo skledo solate, ki nas bo nasitila z manj kalorijami. Bistvo je v tem, da si hrane, zaradi katere imamo slabo vest in zaradi katere se redimo, ne prepovemo povsem. To namreč vodi v občutek prikrajšanosti in naslednjič, ko bomo žalostni ali slabe volje, ne bomo imeli moči, da bi se tej hrani še upirali, kar vodi h kompulzivnemu prenajedanju in slabemu počutju. Če se npr. za nič na svetu ne bi hoteli odpovedati siru, čeprav vemo, da je zelo kaloričen, z veliko nezdravimi maščobami in da ga pojemo preveč, ga poskusimo dodati v manjših količinah sicer bolj zdravemu obroku – npr. v solatni krožnik, na popečeno zelenjavo in podobno. S kakšno sladko jedjo ali kosom čokolade po obroku se lahko na primer nagradimo vsakič, ko smo bili športno aktivni, a v vsakem primeru pri slaščicah ostanimo zmerni.
Pomembno je tudi, da pri spreminjanju prehranjevalnih navad nismo lačni, saj se nam bo sicer nov slog prehranjevanja zameril. Diete z zelo nizkim energijskim vnosom so nevarne, hkrati pa se naše telo z njimi nauči še bolje izkoristiti zaužito hrano, zato po koncu takšne diete kilograme nazaj pridobimo še hitreje. Tako moramo poiskati načine, da se lahko najemo z manj kalorijami in ostanemo siti dlje časa, kar dosežemo z večjim vnosom vlaknin, zdravih maščob in beljakovin. Na začetku nam bolj premišljeno prehranjevanje lahko vzame nekoliko več časa, a ko bo bolj zdrav način življenja postal navada, nam o tem sploh ne bo več potrebno razmišljati in zelenjave poln obrok bo postal nekaj samoumevnega.
