V državah Evrope in tako tudi v Sloveniji obeležujemo Svetovni teden dojenja prvi teden v mesecu oktobru.
Svetovni dan in teden dojenja sta del aktivnosti Svetovne zveze za dojenje (World Aliance for Breastfeeding Action, WABA), s katerimi se želi usmeriti pozornost družbe k osveščanju o pomenu dojenja.
Letos je poudarek na pomenu dojenja in vodilna misel se glasi: ”Dojenje, temelj za življenje”.
Cilji letošnjih prizadevanj so:
- izboljšati zdravje mater in otrok,
- zagotoviti zdrav in enak začetek življenja vsem otrokom,
- z dojenjem preprečevati podhranjenost otrok povsod po svetu,
- zagotoviti varno prehranjevanje otrok v času krize,
- vplivati na pojav revščine saj dojenje ne stane nič,
- poudariti, da dojenje pomeni tudi zaščito okolja, predvsem vodnih virov ter zagotavljati okoljsko trajnost.
»Dojenje ima za zdravje in razvoj otroka neprecenljivo vrednost. Materino mleko vsebuje vse, kar potrebuje otrok v prvih šestih mesecih za svojo rast in razvoj. Imunske in zaščitne snovi v materinem mleku varujejo otroka pred številnimi boleznimi, znižujejo možnost alergij, dojeni otroci imajo redkeje prekomerno telesno težo. Materino mleko ima spremenljiv vonj in okus, glede na to kar mati uživa. Tako so dojeni otroci od vsega začetka navajeni na okus družinske hrane.
Dojenje ne prinaša prednosti samo otroku, temveč tudi doječi materi. Ženska, ki doji, s tem skrbi tudi za svoje lastno zdravje. Hitreje izgubi med nosečnostjo pridobljene kilograme, manj je rakavih obolenj dojk in jajčnikov, podaljša zaščito pred novo nosečnostjo. Novejše raziskave s tega področja dokazujejo tudi, da ima ženska, ki doji, v kasnejšem obdobju življenja manj možnosti za nastanek bolezni vezanih na metabolizem, predvsem diabetes tipa 2,« kar izpostavlja Marta Borštnar, dipl. m. s., svetovalka za laktacijo in dojenje s Kliničnega oddelka za perinatologijo Ginekološke klinike UKC Ljubljana.
V letošnjem letu UNICEF in Svetovna zdravstvena organizacija posebej opozarjata na pomen dojenja v prvi uri po rojstvu. Po ocenah kar 78 milijonov novorojenčkov (ali 3 od 5) ni dojenih v prvi uri po rojstvu, kar prestavlja tveganje za bolezni ali celo smrt. Hkrati odlašanje z dojenjem pomeni manjše možnosti za vzpostavitev dojenja v prihodnosti, v najnovejšem poročilu Ujemi trenutek (Capture the Moment) ugotavljata UNICEF in SZO.
»Trženje nadomestkov materinega mleka lahko spodkoplje dojenje. V preteklosti je prispevalo k splošnemu upadu dojenja. Ženske se ne morejo informirano odločiti o hranjenju svojega otroka, če dobivajo pristranske in napačne informacije. Podjetja ponujajo informacije o svojih izdelkih z namenom pospeševanja prodaje, zato so pristranski vir informacij. Naloga zdravstvenih delavcev je spodbujanje, zaščita in promocija dojenja. Smo glas otroka, ki si zasluži in želi najboljše,« še poudarja Marta Borštnar, dipl. m. s.
V avli Porodnišnice Ljubljana bodo v tem tednu namestili stojnico s propagandnim materialom na temo dojenja.
Zapis je prirejen po Sporočilu za medije Službe za odnose z javnostmi UKC Ljubljana.
