V Sloveniji raste 2.500–3.000 vrst gob. Glede na podatke Gobarskega društva Lisička Maribor je od tega užitnih 505 različnih vrst. Mnoge gobe so užitne in nabiranje gob je med Slovenci razširjen hobi, ki nam omogoča tudi kvalitetno preživet čas v naravi. Užitne gobe, bodisi nabrane v naravi ali gojene, so lahko odlična popestritev našega jedilnika. Pri nabiranju gob v naravi je pomembno, da nabiramo le gobe ki jih zelo dobro poznamo in jih ne moremo zamenjati z neužitnimi gobami. Nabiranje gob je v Sloveniji tudi zakonsko omejeno; posameznik lahko v enem dnevu nabere največ dva kilograma gob (ali eno gobo neomejene teže), nekatere gobe pa so tudi zavarovane (gl. Uredbo o zavarovanih prosto živečih glivah, Priloga 1).

Kaj je goba in kaj je gliva?
Goba je gozdni sadež, ki raste nad zemljo. V prsti ali lesu, na keterem raste je skrito podgobje. Celotnemu organizmu, ki ga sestavljata goba ("sadež") in podgobje (micelij) rečemo gliva.

Čeprav se izraz goba navezuje na mesnat del glive, ki je nad zemljo, pa med gobe uvršamo tudi tartufe, ki rastejo pod zemljo v globini 5 do 10 cm.

Ocenjuje se, da je na svetu okoli 140.000 različnih vrst gob, dobro pa jih poznamo samo okoli 15.000. Od teh je okoli 3.000 različnih užitnih vrst, približno 650 pa jih uvrščamo v kategorijo t.i. medicinskih gob. Komercialno se vzgaja približno 100 različnih užitnih vrst gob, od tega le nekaj na industrijskem nivoju. Glavnino gob pridelajo v Aziji, v Sloveniji pa se komercialno gojijo predvsem šampinjoni, ostrigarji in šitake.

Prehranska vrednost gob

Gobe so zaradi svoje hranilne vrednosti, značilnega okusa in arome že od nekdaj zelo cenjeno živilo. So bogat vir kakovostnih beljakovin, zato so primerne tudi za vegetarijance. Gobe vsebujejo prehranske vlaknine in zelo malo maščob. Samo z gobami pa težko pokrijemo dnevne potrebe po beljakovinah. Gobe moramo imeti v prvi vrsti za začimbe in jih uporabljati kot dopolnilo drugim beljakovinskim jedem.

Vse vrste gob imajo zelo visoko vsebnost vode (približno 90 %). Sušenje je tako učinkovit način za shranjevanje gob, kot tudi ohranjanje njihovega okusa in hranilne vrednosti. Gobe so dober vir vitaminov, predvsem tiamina (B1), riboflavina (B2), niacina (B3), folne kisline in vitamina D (kadar so bile med rastjo izpostavljene soncu). So tudi dober vir mineralov, predvsem kalcija, natrija, kalija, magnezija in železa. V suhi snovi je vsebnost beljakovin med 27 % in 48 %, maščob je med 2 % in 8 %, ogljikovih hidratov pa do 60 %.

Tabela: Hranilne vrednosti za izbrane vrste gob

Opomba: n.p.: ni podatka

Energijska vrednost gob je primerljiva kalorični vrednosti jabolka ali korenja. Jesenski goban je pri nas zelo cenjena goba. V Sloveniji ga bolje poznamo pod imenom jurček.  Ima nekoliko višjo energijsko vrednost in vsebnost ostalih hranil v primerjavi z ostalimi gobami v tabeli.

S prehranskega stališča pa so zanimive tudi gobe šitaki, ki so ene izmed redkih živil rastlinskega izvora, ki vsebujejo vitamin B12. Vitamin B12 je pomemben za nemoten potek mnogih presnovnih reakcij v našem telesu in je predvsem značilen za živila živalskega izvora. Gobe šitaki so zato dober vir vitamina B12 za vegeterijance.

Druge koristne sestavine v gobah

Gobe se v zdravilne namene uporabljajo že stoletja. Kitajci so jim pripisovali zdravilne učinke že 100 let pred našim štetjem. Glavne bioaktivne sestavine v gobah so različni polisaharidi, predvsem β-glukani. Gre za posebno vrsto vodotopne prehranske vlaknine, ki ji nekatere raziskave pripisujejo vrsto koristnih učinkov na zdravje, npr. v povezavi z uravnavanjem delovanja imunskega sistema. Potekajo tudi raziskave, v katerih se proučujejo povezave med uživanjem gob in zmanjšanjem pojavnosti sladkorne bolezni. Predpostavlja se, da bi hipoglikemični učinek gob lahko temeljil predvsem na prisotnosti polisaharidov in na njihovem neposrednem vplivu na insulinske receptorje.

Zakaj goba ni rastlina?
V primerjavi z rastlinami se gobe razmnožujejo s sporami. Prav tako gobe ne morejo proizvajati lastne hrane, saj nimajo klorofila in s tem sposobnosti fotosinteze. Gobe tudi nimajo korenin in listov. Glive hrano črpajo iz okolja v katerem živijo. To so predvsem  organske snovi, ki so jih pridelali drugi, višje razviti organizmi.

Glive so zelo trdožive in jih najdemo v najrazličnejših okoljih. Njihova vloga v ekosistemih je zelo pomembna, saj predstavljajo naravne mehanizme za recikliranje. To vlogo izvajajo tako, da se prehranjujejo z odmrlimi organizmi in razgrajujejo organske snovi. Kot razgrajevalci organskih snovi predstavljajo bistveni dejavnik kroženja hranil v ekosistemih.

Zastrupitve z gobami v Sloveniji

Število zastrupitev z gobami v Sloveniji je v upadanju, kar pripisujemo ozaveščenosti ljudi glede nevarnosti uživanja gob. Do zastrupitev prihaja predvsem v poznem poletnem in jesenskem času. Pomembno je vedeti, da so nekatere gobe lahko strupene, če jih uživamo skupaj z alkoholom. Tak primer je goba tintnica, ki sama po sebi ni strupena, v kombinaciji z alkoholom pa sproži bruhanje in omotičnost.

Večina zastrupitev z gobami se začne s slabostjo, bruhanjem in drisko. V primeru težav po zaužitju gob je potrebna takojšna medicinska pomoč. Priporočjivo je, če je to le možno, da s seboj k zdravniku prinesemo gobe ali sliko gob, ki smo jih zaužili.

Recept

Pečeni šampinjoni

Cele šampinjone solimo, popramo in premažemo z oljčnim oljem in osujemo s timijanom. Zavijemo v foljo in spečemo na žaru ali v pečici.